ZGODOVINSKI RAZVOJ PODJETJA S POUDARKOM NA TRADICIJI
Kropa je staro,strnjeno naselje ob vznožju Jelovice, enajst kilometrov oddaljeno od mesta Radovljica in dvajset kilometrov oddaljeno od mesta Kranj. Razvoj železarstva v Kropi, Kamni Gorici in Kolnici sega več kot tisočletje nazaj, saj so bili za razvoj železarstva dani trije osnovni pogoji: vodna moč, prostrani bukovi gozdovi in železova ruda, tako imenovani bobrovec.
V samem začetku so pridobivali železo na obronkih Jelovice v tako imenovanih pečeh na veter, kjer so izkoriščali vzgon in menjavo vetra predvsem zjutraj in zvečer. Šele kasneje v 13. stoletju so pridobivanje in predelavo železa preselili v dolino - dokaz je Slovenska peč iz 13. stoletja, ki so jo odkrili leta 1950 ob gradnji ceste na Jamnik.
Velik prispevek k razvoju železarstva je dal Ferdinandov rudarski red za Kropo, Kamno Gorico in Kolnico, izdan leta 1550. Cesar Ferdinand in njegov sin Karl, ki je leta 1575 dopolnil Ferdinandov rudarski red v Karlov železarski red sta naseljevala mojstra in delavce za pridobivanje železa iz avstrijskih dežel, predvsem iz Furlanije in Tirolske. Zaposleni v fužinah v teh krajih so spadali pod cesarjevo sodno oblast, bili so oproščen služenja vojaščine in tlake. V letu 1573 je bil od cesarja postavljen višji rudarski sodnik za Gorenjsko, kjer je delovalo 18 fužin (plavžev), ki so letno proizvedle 1000 centov (56 ton) železa. V Kropi, Kamni Gorici in Železnikih so bili glavni proizvod iz tega železa žeblji različnih oblik in dimenzij. Žeblje in druge izdelke so prodajali predvsem na italijanska tržišča.
Ko je v drugi polovici 19. stoletja pričelo primanjkovati železove rude in se je pojavila na tržišču mednarodna konkurenca s strojno izdelanimi cenejšimi žeblji, je nastopila kriza. Deset samostojnih podjetnikov in deset žebljarjev se je zato združilo in 16. novembra 1894 ustanovilo zadrugo z imenom "PRVA ZADRUGA ZA ŽEBLJARSKO OBRT IN DRUGE IZDELKE IZ ŽELEZA z.o.j.". Zadruga je začela z delom 1. maja 1895 in pritegnila v svoje vrste še več podjetnikov in žebljarjev iz Krope in Kamne Gorice. Leta 1898 se je zadruga preimenovala v Prvo žebljarsko in železoobrtno zadrugo v Kropi in Kamni Gorici z.o.j. Leta 1939 si je zadruga nadela novo ime: Plamen, Kovinska zadruga z.o.j.. Leta 1945 je zadruga štela 207 članov. Leta 1947 je bila zadruga podržavljena in se je preimenovala v Plamen, tovarna vijakov in žebljev. V letu 1973 je tovarna dokončno prešla iz toplega stiskanja vijakov in matic na velikoserijsko proizvodnjo vijakov in matic s hladnim preoblikovanjem. Vključila se je tudi v sistem Slovenskih železarn.
Po izgubi tržišča v bivši Jugoslaviji in razpadu trga v vzhodnoevropskih državah, predvsem v takratni ČSSR leta 1990 se je pričela kriza, ki je privedla tudi do stavke v letu 1992 in posledično do menjave vodstva. Tovarna je naglo propadala. V letu 1995 ob praznovanju stoletnice ustanovitve firme, je bil tovarni podeljen certifikat ISO 9001. Tovarna je životarila do 15. oktobra 1997, ko je bil uveden stečaj.
Firma MÖHLING GMBH & Co. iz Altene v Nemčiji je februarja 1998 ustanovila podjetje novi Plamen, Kropa, d.o.o. Dne 26. junija je od firme Plamen Kropa v stečaju kupila vso premično in nepremično premoženje. Dne 29. junija 1998 so pričeli z delom štirje zaposleni, 31. decembra 1998 je bilo zaposlenih 31 delavcev, danes pa podjetje zaposluje 80 delavcev.
